Daj mi poljubov tisoč in še sto, za njimi drugh tisoč, drugih sto, potem pa znova najprej tisoč, potlej sto
15 11 2008Kategorije : lalala
Sem razmisljala. Recimo nimiy vsak dan objavi fotko. Pa se marsikateri bloger ima vsakodnevno rubriko. Recimo posladek dneva. Pa se en kup je taksnih, samo ne morem vseh polinkati, niti ne prebiram vseh, po resnici povedano pa se mi ta trenutek ne da nobenega primera poiskati.
No in sem razmisljala. O moji vsakodnevni rubriki. Sprva sem mislila, da bi pisala in prepisovala pesmice. A je stvar precej zakomplicirana, saj niti pisem niti berem ne vsak dan. Ampak poslusam.
In si mislim zakaj pa ne. Hkrati pa tudi zakaj pa. Brana nisem nekaj ful, poleg tega si je treba tudi za poslusanje vzeti cas in komadi se znajo tudi zavlecti. Poglavitno pa je, da komad, ki danes pase meni, ni nujno da bo danes pasal tudi vam, ali celo kadarkoli. Sicer je moja muzika precej pestra, poslusam prakticno vse kar ni pod castjo, sicer pa se pri meni komadi zbirajo predvsem po besedilih. Tako pac je, taksna pac sem.
Zato sem se ob koncu tega posta odlocila da ne bom naredila vsakodnevne rubrike. Se najmanj pa rubrike s komadi. Ampak vcasih. Ko bo dan kot je taksen ali trenutek kot je ta, bom pa vseeno prilepila kaksen komad. Kar tako. Saj sebe vecinoma berem jaz. In poleg tega ob branju blogov pase tudi kaj poslusati. Tu se nas pa menda vecina strinja. Ali pac tudi ne.
I asked her to stay, but she wouldn’t listen
She left before I had the chance to say
Oh
The words that would mend
The things that were broken
But now it’s far too late, she’s gone away
(ref)
Every night you cry yourself to sleep
Thinking: “Why does this happen to me?
Why does every moment have to be so hard?”
Hard to believe it
(ref)
It’s not over tonight
Just give me one more chance to make it right
I may not make it through the night
I won’t go home without you
The taste of her breath, I’ll never get over
The noises that she made kept me awake
Oh
The weight of the things that remained unspoken
Built up so much it crushed us everyday
(ref1)
(ref2)
Whoa, oh, oh, oh
Of all the things I felt but never really shown
Perhaps the worst is that I ever let you go
I should not ever let you go, oh oh oh
(ref2)
Whoa, oh, oh, oh
(ref2)
And I won’t go home without you
And I won’t go home without you
I won’t go home without you
Jesenski dan. Topel jesenski dan. Grejem se pri nekom. In mi je všeč. Zelo všeč. Ker, ne vem. Ker pač. Ker se dotikam tega nekoga. Ker se tudi on mene dotika. Ker se zadnje čase precej zajebavava na račun majhnih sexi neumnosti. O scenah brez kopalk. In o ščemenju. Pa o tem od koga je kdo. Pripravljamo se tudi na maturanca, kar se zgodi tam ostane tam. “Popraskaj me tam” “U sexi” Noga se mi bo začela trest” “Ja ja men je tut zdej toplo postal” Sedim mu med nogami. Jasno? Ko zazvoni in je odmora nepreklicno konec, me stisne, tako da se komaj izvijem izmed njegovih nog in odkorakam na španščino. Doda še nekaj opazk. In vsak pristane v svojem razredu.
v ušesa mi udarja surov rock
solo kitara samo zame
njegova trzalica že igra po mojih žilah
pogled
in ve da sem njegova
ne potrebujem te
hočem te
ti dihaš isti zrak
Sovrazim te ko te ni. Ampak sovrazim te tudi ko si.
i hate the way you talk to me
and the way you cut your hair
i hate the way you drive my car
i hate it when you stare
i hate your big dumb combat boots
and the way you read my mind
i hate you so much it makes me sick
it even makes me rhyme
i hate the way you’re always right
i hate it when you lie.
i hate it when you make me laugh
even worse when you make me cry.
i hate it when you’re not around
and the fact that you didn’t call.
but mostly i hate the way i don’t hate you
not even close
not even a little bit
not even at all
The Doors dan. (puscavski haiku je cisto na koncu)
Sveze pobarvan poni se ze susi na dvoriscu.
Danes bom urejala pomembne stvari (ne smem pozabiti osebne).
Potem grem v Maribor, v sobo na intenzivni negi, kjer so obiski le od 4ih do 5ih in cetudi se pripeljes iz Ljubljane, cetudi tam lezi tvoj oploditelj in cetudi se ti mudi na vlak. Pha.
Na mtv-jevi top 10@10 lestvici, s podnaslovom uniforms, se je znasla britney spears v najlepsih letih. Eh.
Poleg tega se je v kosari za posto spet znasla mladina. Strip je zakon1 erazem pa ne.
Zivljenje ni cvetoce polje.
Ali pac.
privid puscave
ne srecam morrisona
le pesek (odnasa vse kar je bilo)
Danes je pravzaprav dan za kaksen haiku ali dva. Saj ne da Indiana Jones ne bi bil zabaven, ampak torek je bil koneckoncev vceraj. In sploh ni bilo stila Indy-ja, halo! since when se pa on ukvarja z nezemljani, vesoljem in vsem vmes!? Anyway gospa je iz poroke odpeketala v precej velikih stiklcih, ali pa se mi samo zdi? Good job anyway. No ja, who cares, vcasih se je treba zrtvovati in se pustiti strasiti stolu s posebnimi ucinki…
tvoj jutranji cigret
in dan se prevesi
vate
dan zacnem z njim
cudovit je
koncam v njegovih sanjah
[ne, tadva nista Zanj]
Vsa ocitna mesta sem pretaknila dvakrat zjutraj in se vsaj dvakrat zdajle. Tudi po kopalnici sem pogledala ze nekajkrat in celo v kosari za posto in skatli za kovance. Odprla sem tudi omaro, ceprav se nisem ravno pretegnila, pa omaro s cevlji in obe kredenci sem obrnila pocez. Nasla sem sicer uhan, ki je bil pogresan1 ampak iscem pa cisto nekaj drugega.
Iscem verizico, ki sem jo se v nedeljo zagotovo videla, ki je bila na moji mizi, ce slucajno ni bila na mizi je bila na mizici pred televizorjem, ampak je ni. Zjutraj me je itak skoraj kap in casa za iskanje je bilo malo, ampak ni se nasla tudi po soli, ko sem pospesila korak do doma, ker sem se cel dan sprasevala kje je, ampak je ni.
Najhuje je seveda to, da ko stvari iscemo panicno, jih ne najdemo in pa to da je pac Njegova in je ena redkih stvari, za katero se mi zdi pomembno da vem kje je. V tem trenutku pa nimam pojma. In danes zjutraj je ni bilo, najvrjetneje je ni bilo ze tudi v torek in ponedeljek, kaj pa vem, ampak res jo moram najti. Res hocem vedeti kje je, ce ne vem nisem mirna, ampak sem razdrazena in nic ne morem narediti, ker se koncentriram samo na to kje naj bi ta verizica bila, ampak prasice ni in ziher se smeji, ker je pred mojim nosom jaz pa je ne vidim. Celo smeti sem pretresla iz ene vrece v drugo, just in case.
Me sploh ne zanima, jaz hocem vedet kje je, in ne pride v postev da je izgubljena.
Svet zna bit tako zelo lep. In zajcki in srcki in rozice. Thanks to my hormons. Not.
Nekako pubrtetnisko se pocutim. Manemoj. Fino, prav fino. Pa tudi novega bloga ne bom odprla. Prav po kokosje bom provocirala na tem taistem starem ljubem domacem blogu.
Love is all around me, sad love actually, and i’m smiling, shame on me.
Danes, pravzaprav jutri vstajam ob 4ih. O moj bog kje so casi ko sem bila sposobna vstati ob 4ih. Ce dobro pomislim jih ni bilo? Razen ob 4ih popoldne, to je druga kategorija. Nima veze, jutri se bom pac izrecno potrudila, na strokovno ekskurzijo v Toskano pac ne smem zamudit.
Spakirana sem v minimalne kolicine, kar je seveda najbolj prakticno in tudi najbolj primerno za 3dnevno strokovno ekskurzijo. Ce se ne obnese, bom naslednje leto vzela tri kovcke, kolicina bo ista samo bolje bo razporejeno, v enega gatke, v drugega stumfke, v tretjega pa majcke.
Pretiravam in odpesacila sem iz poti.
Vrnimo se na stare tirnice, da nadaljujem kjer sem koncala. Ne vem kako in briga me zakaj, sem zaljubljena. O ja, pa ne ze spet ali bi raje rekli pa ne se vedno.
A vam povem eno najhujso skrivnost, pa sej ni skrivnost samo najnovejsa ugotovitev, da me ne rabi, da me ne ljubi, da je super brez mene. A ni to zalostno, ja je in iz tega se bo razvila se velika depresija ali dve. Ampak ne danes, pa do petka tudi upam da ne, ni prostora za crne misli.
Imam rajsi rdece, orgazmicne, take ko jih imas ko poslusas Magnifica.
Ni bila crnolaska, niti ni bla blondinka,
ampak men je bla vsec, vsec za znoret,
je mela pac svojih 17 let.
Ou jea moja 17 se tudi bliza. Te lihe stevilke so perverzno umazane
.
Magnifico je pedr, ma ja, kurc pa peder, te pa naredi pretirano samovsecnega. Gospod tezko sem ponizen, ko vse mi gre dobro od rok, pogledam se rad v ogledalo, od srece mi gre kar na jok, kdor me pozna me ljubi…
Pustimo Magnifica na strani, morala bi obnoviti svoje znanje italjascine, ceprav bom tiho kot grob. In samo ljudje z lulcki lahko na stavek italijanska pokrajina po imenu toskana vprasajo ce je to kje na Hrvaskem.
Res sem dobre volje, ogledujem si svoji novi pridobitvi, hermes in lv, fensi ane, lv je ziher fejk, za hermesa nismo 100%
pa ne sprasujte kako je to mogoce.
Ce mi ne bi tok dogajalo in se mi smejalo in ne bi lapala v tri dni bi svojega dragega, ki si je iz “nimam casa” nenadno premislil in prlavfal do mojih vrat, naskocla. Ampak ga nisem, ma ne morem, sej veste kako to gre.
No okej, ne vem ce veste, jaz se pa itak samo delam da vem.
Tako kot tudi vem da ce bom prvi korak naredila jaz, ga bom naredila ko bo prepozno in to pravzaprav ni tako slabo.
Hocm tatu! Zdej, takoj, ampak ne vem kaksen naj bi bil in ja, to zna biti problem.
V telefon sem se mu drla da je svet lep in da sem zaljubljena in da ce nima casa se pac vidiva ko se vidiva. Potem sem pa v soku, ker se je pojavil pred vrati pozabila omeniti skrivnosti predmet pozeljenja
ki je v bistvu on sam, ampak kako si pa to on domislja pa ni vec moja stvar. In ceprav ne moremo zatrdno vedeti ce je tip, najvrjetneje je, prvic ker punca je strejt, pol vizualno je definitivno tip, tretjic pa, danes se je zelo koncentriral, vec tem hkrati, hiter govor in to, prevec stvari hkrati pac
Ne ampak lihe so res sexi in zleht in oh.
In kako mi lahko rece da naj grem namesto v New York v Skofjo Loko. On je res tabornik in v Skofji Loki je trava definitivno visja.
Midva res nimava skupnih tock in najina resna zveza se resnicno in to cisto resno ne bi obnesla. On bi hotu mene na divjih potovanjih ali bolje progah prezivetja, jaz bi pa malo komforta se vseeno imela, no ja hvalabogu naju bo oba minilo to pocenjati skupaj. Upam vsaj.
Mogla bi bit zaspana, ampak nisem in to ni dobr.
Moram opraviti se kopalniske dejavnosti. Cudno poimenovanje, se strinjam, pa dober, ce ne bi imela nove britvice bi mi bilo v zivljenju veliko tezje, kajpada.
In zdaj grem in ne umazanih slik ne boste videli. Poleg tega je razrednicarka izrecno poskrbela da ne bo balkonov, da ne bi slucajno kaj plezali.
David hir aj kam, on ne rabi razlage, vsi najbrz veste kdo ta decek je, in ni moj in tudi nikoli ne bo, ker je Michelangelov in kar naj ostane.
Vreme bo fucked up ampak imam rumen deznik, pa ceprav deznike sovrazim. In cokoladen mafin ki si ga v tem trenutku tako zelo zelo zelim. MMMM. Kje je se zajtErk.
In naj bo noc romanticna, zacaraj me se ti.
Mati so prosili naj ne delam izgredov, ker res nima casa. Kot da sem pa kdaj jih!?
Se vidiamo. Ciao.