Dej no dej no dej no
4 10 2008Danes sem pospravila predal. In nasla zmeckane sorte papircek. Nastjina pisava, Tvoj pogovor.
Tok te hocem. Tooooooooooooooooooook. Tok in se vec.
Kar tako. Nekaj me je popadlo. Nekaj me tisci. Najraje bi odlaufala k tebi pozvonila in ti skocila v objem. Da me stisnes tako kot znas samo ti. Lahko bi te poklicala in bi ti povedala kaj mi lezi na dusi. Hvalabogu, da sem prelena, da bi posikala telefon. In cetudi bi telefon lezal poleg, se ga ne bi pritaknila. To so neke moje blodnje, ki jih se sama ne razumem. Hot coffee!
Dej pelji me v tivoli in me drzi za roko. Pejva na grad in se mejva rada. Dej pozab na njo, na vse ostale, pozabi na to da bo itak slej ko prej minilo, prepricaj me da se ti prepustim in jaz bom prepricala tebe, samo probajva, samo en dan. Saj en dan je dovolj. Dej no dej no dej no.
Martian child. Satellite dance.
ti si pa še kar naprej zaljubljena, vidim. lepo.
lepo ali ne tak pac je
ja. nimaš kaj.