the proof is in the pudding

Danes sem pospravila predal. In nasla zmeckane sorte papircek. Nastjina pisava, Tvoj pogovor.

Tok te hocem. Tooooooooooooooooooook. Tok in se vec. 

Kar tako. Nekaj me je popadlo. Nekaj me tisci. Najraje bi odlaufala k tebi pozvonila in ti skocila v objem. Da me stisnes tako kot znas samo ti. Lahko bi te poklicala in bi ti povedala kaj mi lezi na dusi. Hvalabogu, da sem prelena, da bi posikala telefon. In cetudi bi telefon lezal poleg, se ga ne bi pritaknila. To so neke moje blodnje, ki jih se sama ne razumem. Hot coffee!

Dej pelji me v tivoli in me drzi za roko. Pejva na grad in se mejva rada. Dej pozab na njo, na vse ostale, pozabi na to da bo itak slej ko prej minilo, prepricaj me da se ti prepustim in jaz bom prepricala tebe, samo probajva, samo en dan. Saj en dan je dovolj. Dej no dej no dej no.

Martian child. Satellite dance.

Maybe you will always be 

Just a little out of reach 

Imam idejo o gumijastih skornjih. O kulj gumjastih skornjih. Ampak zimskih gumjastih skornjih. 

Za zajtrk sem pojedla se zadnjega Baci-ja. Dober je bil. Lesnik. Medtem sem ze izvajala domace branje. 

Veliko stvari je za naredit. Ne vem tocno kje naj se lotim. Pri tistem kar moram? Pri tistem kar hocem?

Ljudje smo… eh nima veze.

Ti si… mah.

On je… hja.

Ona je… huh.

…