27 10 2008

Madonna mi se kar prepeva.

Sicer pa sem ugotovila da, ce ze pisem, ne pisem nic pametnega. Vse skupaj je bolj v smislu kako sem se zjutraj zbudila, sla na skret, v trgovino, se popraskala po riti, jedla, gledala tv… In to mi ni niti najmanj vsec, ampak napise se pa kar samo od sebe.

Drugace pa svoje pocitnice srednje uzivam. Sosedje so mi za en teden pustili kljuc, macka in 50 evrov. Ce bi jaz ne bila jaz, bi lahko to fenomenalno izkoristila, tako pa izkoriscam samo na pol. Ampak recimo, da je teden se dolg…

Vojna in mir me caka.



6666 obiskovalcev

25 10 2008

Help!



She’s not me.

24 10 2008

Pravzaprav bi ga edinole posexala, za ostalo mi je trenutno bolj kot ne vseeno.

 

Neverjetno ampak je res. Ne vznemirjajo me novice o Njem. Smejim se njegovi ljubosumnosti in gojenju cisto neutemeljenih in brezveznih zamer. Dobre volje sem. Ze kar predolgo traja. Hvalabogu. Ampak njega pa moti. Ce ni bil ravno on tisti ki je vedno govoril da naj se ne obremenjujem, naj zivim… Ah ja in zdaj ga moti, ker ni center vesolja. Z njim se v resnici ukvarjam cisto isto kot prej. In travmiram cisto isto kot prej. In ce ze ne morem biti jabolko spora sem zagotovo vsaj crv spora v jabolku. 

 

Zalujem ker ima prijatelja na obisku. Ker so pocitnice. Jaz sem pa sama. Sama v veliki postelji. No in z mackom. 

 

Madonna.

YouTube Preview Image

I should have seen the sign way back then
When she told me that you were her best friend
And now she’s rolling, rolling, rolling
And you were stolen, stolen, stolen

She started dressing like me and talking like me
It freaked me out
She started calling you up in the middle of the night
What’s that about?

ref
I just want to be there when you discover
When you wake up next to your new lover
She might cook you breakfast and love you in the shower
The flavor of the moment, cause she don’t have what’s ours

ref.
She’s not me
She doesn’t have my name
She’ll never have what I have
It won’t be the same
It won’t be the same

I should have seen the sign when you were here
Under a different light, it’s all so clear
She was stealing, stealing, stealing
And now you’re feeling, feeling, feeling

She started dyeing her hair and
Wearing the same perfume as me
She started reading my books
And stealing my looks and lingerie

ref

ref

She is licking her lips
And she’s batting her eyes
She’s not me
She’s got legs up to there
And such beautiful hair
She’s not me
Oh, devoted for life
Make a beautiful wife
She’s not me
If you spend some more time
I guarantee you will find
She’s not me

I know I can do it better

If someone wants to pimp your style
And hang with you a little while
And make off with all the things you like
You’re gonna have to watch it

ref

Never let you forget
She’s not me
She’s not me, and she never will be

Never let you forget
She’s not me
She’s not me, and she never will be

[Pharrell's rap]

She’s not me
She’s not me
She’s not me, and she never will be
She’s not me
She’s not me
She’s not me, and she never will be
She never will be
Never will be
Never will be
Never will be
Never will be
Never will be

Never will be…

She’s not me and never will be
Never will be…

 



kfjxgnbklrjxnjkzndfjkčbzndfgkjbvnzdfmnbl

22 10 2008



Ni ga, ni ga! Koga ni? Časaaaaaaaaaa

21 10 2008

Danes sem bila na diplomskem zagovoru. Danes sem bila v Cankarjevem domu na Shakespearovem Viharju. Danes se ucim. Jutri se ucim. Pojutrisnjem se ucim. V nedeljo, pazi!, v nedeljo sem bila v Cirque du Soleil na Dunaju. In tega ne morem sporociti sirnemu svetu, ker nimam casa. In v nedeljo sem se koncno dobila z Njim. V nedeljo sem prebrala ze letosnje 4. domace branje. Bolj kot delam sproti, bolj se mi nabira. Pri matematiki upam na 4. Pa znam za 4? Upajmo skupaj. Do anglescine se nisem prisla, kaj sele spanscine. Naslednji teden se sicer zacnejo pocitnice. En dan grem v Udine, narediti moram dve seminarski nalogi (plasticno oblikovanje in osnove varovanja kulturne dediscine), impresionisticno delo, portret in avtoportret, eno uro v avtosoli, Teji sem se tudi ze obljubila, sprobat moram domace kukije, it na lekcijo iz airbrush-a po moznosti se na pilates, pa se z njim v tivoli in lahko bi se ze naucila delati crno senco okoli oci. 

Se za odstavke nimam casa.



Nobody knows but Jesus

14 10 2008

Meni se vse skupaj zdi nekako bolano. Razumem pa itak ne.

Bila sem dobre volje. Izredno dobre volje. Moji nickname-i so izzarevali ljubezen in sreco in veselje in sex in droge in rok’n'rol.

In, to je bilo se pred Amsterdamom, sem chatala z enim kolegom. Pravzaprav s prijateljem, ki je tudi Njegov prijatelj. Nisva se pogovarjala o njem, bolj o vsem ostalem, klepet pac. Dokler me seveda ni popadla neka sumljiva evforija ob vprasanju, da On sprasuje ce mam ksnga tipa. 

Aha aha sem si misla. Nekaj ze je na tem. Za svojim away statusom te v oci bodejo moja osebna sporocila (you electrify my life je bilo v tistem konkretnem trenutku, prej pa se je zvrstilo se mnogo hujsih hehe). In sem seveda malo povrtala. Pa nic. Da to pac Njega kar tako zanima, da sej ga se za marsikoga drugega zanima. Pa da v bistvu zanima oba ker sta oba moja prijatelja in ju zanima kaj se z mano dogaja. Aha aha.

Pa sem sla v Amsterdam.

Prijateljicinega laptopa sem odvlekla v  njeno posteljo in malo precekirala. Mimogrede sem se oglasila se pri prej omenjenem prijatelju. Stvar je bila namrec taka, da me je moja blesava evforicna pubrteta napeljala na kruto igrackanje in obracanje besed. In bogi je bil preprican da imam tipa, niti ni nujno da samo enega, ce pa samo enega pa z njim pocnem phuuuu a lot of things. Pa sem mu lepo razlozila, da ko se bo kaj resnega dogajalo, da bosta onadva, brezskrbi, izvedela med prvimi. Ampak direktno se vseeno nisem izjavila da sem samska v cakanju Njega.

Skratka. Nakar se spet meniva cisto x stvari, kar naenkrat pa se zacnejo pogovori o custvenih dnevih. Debelo sem pogledala in si mislila kwa d fak. Messenger je hitro podal podrobno razlago. Zal pa tako podrobno da nihce nic ne razume. Za kaj se je pravzaprav slo, v teh blazno custvenih dnevih.

On je pustil njo. Zakaj nihce ne ve, ampak itak je On skos to omenjal. Matr vola sem si misla. Meni je to omenil po prvem skupnem mesecu, pa ko sta bila skupaj pol leta, pa pred enim mesecem. Ne me jebat. Nekaj se je ziher zgodilo. Ja da ne, da pac. In zdej je ona cisto boga. In potem sta sla spet skupi. Pa spet narazen. Ona je njega vsa objokana cakala na njuni klopci v tivoliju, On je seveda vmes bil ze veselo doma. Pa sta se pogovorila, pa je bilo spet nekaj narobe in tako dalje in tako naprej.

Kdo bi razumel, sem se naprej veselo hodila po Amsterdamu, le, da so mi misli zacele spet uhajati k Njemu. Seveda sem nemudoma povezala vprasanje o tipu s tem in tako. In si seveda tudi neizmerno zelim da bi stvar dejansko bila povezana. Pa nisem cisto ziher.

Vceraj torej izvem se to, da sta zdaj prijatelja in da se pravzaprav se vec druzita in da se je ona Njemu zasmilila in kdo bi to razumel. Saj pravim. Bolano.

Zanimivo je, da me novica niti ni pretirano razveselila. Nisem se udarila v glavo zaradi skoka do stropa, niti karkoli podobnega. Samo tisoc zgodbic se mi je odvrtelo v glavi. Na cigavi strani sem, seveda ni dvoma. Ne samo zato ker sem vanj noro zaljubjlena, tudi zato ker je moj prijatelj, ker ga dobro poznam in vem kaj vse je bil problem. Pa tudi, kaj pa cmo, saj smo vedeli da ne bosta vecno skupaj.

No in sem si rekla, ga bom poklicala naslednji teden, da malo potipam zadevo. Mogoce me pa rabi. To bi bilo fino ane? Pa ce je srecen ali nesrecen. 

Ker pa sem zamudila tri dni pouka, en test in pomembno snov pri matematiki, ki je ne razumem, sem mu poslala samo simpl sms, da ce ima cas naj poklice, ce ne pa naslednji teden. Odgovora pa nobenega. Niti se nisem sekirala.

Do zdaj. Sem bila pri fotru, ki je nekaj bolan in me je seveda odgnal domov. Preblisknilo me je da bi ga poklicala, konec koncev je zunaj super toplo in soncek sije. Pejva v Tivoli. Pa ceprav ga nikoli ne klicem, sem ga poiskala v imeniku in klicala. Ni se javil. Mislim celo da mi je vrgel dol.

Moj bog. Ce me ignorira, bo ob glavo. Ali pac. Tudi jaz sem njega vcasih grdo grdo ignorirala. Ampak ne, to ni isto. Pac ni isto. Hvalabogu znam tezit. In bom tezila v primeru da se v bliznji prihodnosti (torej jutri) ne javi. 

Ah joj. Zivcirajo me misli v moji glavi. Zdajle odganjam misel, da je morda ljubosumen na najinega skuonega prijatelja. Tistega, zgoraj omenjenega. Ampak on ni taksen. Se mi zdi.



Javljanje iz Amsterdama

10 10 2008

Se smo zivi. Se smo zdravi. 

Pozdrav.

;)



Vsakodnevna rubrika

6 10 2008

Sem razmisljala. Recimo nimiy vsak dan objavi fotko. Pa se marsikateri bloger ima vsakodnevno rubriko. Recimo posladek dneva. Pa se en kup je taksnih, samo ne morem vseh polinkati, niti ne prebiram vseh, po resnici povedano pa se mi ta trenutek ne da nobenega primera poiskati. 

No in sem razmisljala. O moji vsakodnevni rubriki. Sprva sem mislila, da bi pisala in prepisovala pesmice. A je stvar precej zakomplicirana, saj niti pisem niti berem ne vsak dan. Ampak poslusam.

In si mislim zakaj pa ne. Hkrati pa tudi zakaj pa. Brana nisem nekaj ful, poleg tega si je treba tudi za poslusanje vzeti cas in komadi se znajo tudi zavlecti. Poglavitno pa je, da komad, ki danes pase meni, ni nujno da bo danes pasal tudi vam, ali celo kadarkoli. Sicer je moja muzika precej pestra, poslusam prakticno vse kar ni pod castjo, sicer pa se pri meni komadi zbirajo predvsem po besedilih. Tako pac je, taksna pac sem. 

Zato sem se ob koncu tega posta odlocila da ne bom naredila vsakodnevne rubrike. Se najmanj pa rubrike s komadi. Ampak vcasih. Ko bo dan kot je taksen ali trenutek kot je ta, bom pa vseeno prilepila kaksen komad. Kar tako. Saj sebe vecinoma berem jaz. In poleg tega ob branju blogov pase tudi kaj poslusati. Tu se nas pa menda vecina strinja. Ali pac tudi ne.

YouTube Preview Image

 

I asked her to stay, but she wouldn’t listen
She left before I had the chance to say
Oh
The words that would mend 
The things that were broken
But now it’s far too late, she’s gone away
(ref)
Every night you cry yourself to sleep
Thinking: “Why does this happen to me?
Why does every moment have to be so hard?”
Hard to believe it

(ref)
It’s not over tonight
Just give me one more chance to make it right
I may not make it through the night
I won’t go home without you

The taste of her breath, I’ll never get over
The noises that she made kept me awake

Oh
The weight of the things that remained unspoken
Built up so much it crushed us everyday

(ref1)
(ref2)

Whoa, oh, oh, oh

Of all the things I felt but never really shown
Perhaps the worst is that I ever let you go
I should not ever let you go, oh oh oh

(ref2)

Whoa, oh, oh, oh

(ref2) 
And I won’t go home without you
And I won’t go home without you
I won’t go home without you



Dej no dej no dej no

4 10 2008

Danes sem pospravila predal. In nasla zmeckane sorte papircek. Nastjina pisava, Tvoj pogovor.

Tok te hocem. Tooooooooooooooooooook. Tok in se vec. 

Kar tako. Nekaj me je popadlo. Nekaj me tisci. Najraje bi odlaufala k tebi pozvonila in ti skocila v objem. Da me stisnes tako kot znas samo ti. Lahko bi te poklicala in bi ti povedala kaj mi lezi na dusi. Hvalabogu, da sem prelena, da bi posikala telefon. In cetudi bi telefon lezal poleg, se ga ne bi pritaknila. To so neke moje blodnje, ki jih se sama ne razumem. Hot coffee!

Dej pelji me v tivoli in me drzi za roko. Pejva na grad in se mejva rada. Dej pozab na njo, na vse ostale, pozabi na to da bo itak slej ko prej minilo, prepricaj me da se ti prepustim in jaz bom prepricala tebe, samo probajva, samo en dan. Saj en dan je dovolj. Dej no dej no dej no.

 

Martian child. Satellite dance.
YouTube Preview Image



Sploh ne vem vec.

4 10 2008

 

 

Maybe you will always be 

Just a little out of reach 

 

 

Imam idejo o gumijastih skornjih. O kulj gumjastih skornjih. Ampak zimskih gumjastih skornjih. 

Za zajtrk sem pojedla se zadnjega Baci-ja. Dober je bil. Lesnik. Medtem sem ze izvajala domace branje. 

Veliko stvari je za naredit. Ne vem tocno kje naj se lotim. Pri tistem kar moram? Pri tistem kar hocem?

Ljudje smo… eh nima veze.

Ti si… mah.

On je… hja.

Ona je… huh.