Divjim po srcu
22 09 2008Jesenski dan. Topel jesenski dan. Grejem se pri nekom. In mi je všeč. Zelo všeč. Ker, ne vem. Ker pač. Ker se dotikam tega nekoga. Ker se tudi on mene dotika. Ker se zadnje čase precej zajebavava na račun majhnih sexi neumnosti. O scenah brez kopalk. In o ščemenju. Pa o tem od koga je kdo. Pripravljamo se tudi na maturanca, kar se zgodi tam ostane tam. “Popraskaj me tam” “U sexi” Noga se mi bo začela trest” “Ja ja men je tut zdej toplo postal” Sedim mu med nogami. Jasno? Ko zazvoni in je odmora nepreklicno konec, me stisne, tako da se komaj izvijem izmed njegovih nog in odkorakam na španščino. Doda še nekaj opazk. In vsak pristane v svojem razredu.
v ušesa mi udarja surov rock
solo kitara samo zame
njegova trzalica že igra po mojih žilah
pogled
in ve da sem njegova
kaj to tun’? kaksna nova simpatija?
ha! sm vedla da se bos pojavil takoj ko napisem kaj takega
ne morem povedat
psst
dobr, sam da se sliš obetavno
kako to da te nikol ne srečava, ko z drago kosilujeva v plečnikovem hramu v križankah?
kosilata v krizankah jaz pa nic ne vem o tem!! pa to je nezaslisano. Mogoce imam prezgodaj konec, mogoce se pa preprosto ne opaziva
naslednjic poslji sms. magari prazen.
sicer pa. ni prevec obetavno. samo malo me je zamedlo
da ni dolgcas pac