the proof is in the pudding

Stvar postaja sumljiva. Kot da ne bi mogla en brez drugega, kot da nimava drugega dela, kot da nimava se vseh ostalih prijateljev in prijateljic, midva zadnje dni, vsak dan posebaj, prezivljava skupaj. Jutri, danes, vceraj in predpredvcerajsnjim. Oh.

Danes sem z Njim backpackala po btc-ju :-D. Ko sva koncala nakupe, Njegove, se razume je bil vidno bolj srecen, jaz pa tudi pravzaprav. Pa ne samo to, ko sem po uspesno(!) opravljenem izpitu za prvo pomoc odpeketala domov, je doma veselo kramljal z mojo mamo. Potem pa sem z njim prevozila se pol Ljubljane. Na starem razmajanem poniju. Po cudezu, sem ga vozila sama in nisem lovila ravnotezja na prtljazniku.

Anyway. Zdaj gremo baje skupaj se na Rock Otocec. Kako naj bi to izgledalo, si pravzaprav ne predstavljam tocno, ampak kar je je. Zdaj smo zmenjeni, ceprav mene ze rahlo mineva. Mati¹ nam je ponudila prevoz, jaz in On in ona. Me zanima kaj bo ljuba mama povedala o njej, res me. No ja, jaz grem tja tako ali tako samo zaradi Nietov, ker sem jih zamudila v Krizankah. Torej bomo skupaj preziveli popoldne in se valjali v blatu, ceprav je foter izrecno narocil, da ko me ob 5ih zjutraj pobere,² da moram biti prepoznavna in ne napita, da ne bom na poti na morje vseskozi kozlala. Tako je to ja.

Pogresajte me, do 5ega bom nazaj. 

1. moja [↩]
2. takrat bom pa ze 17 [↩]

Depilacija je bila…khm…zanimiva. Stvar je sicer precej slampasto opravljena, ampak zdaj vsaj vem za kaj se gre, kaj si zelim in pri komu si zelim to opraviti. Predvsem je to manjsa telovadba in ja, boli. Sem prezivela, cisto mirno.

To, da me je vceraj sredi noci¹ klicala Njegova draga in si me zazelela videti, je bilo…khm..zanimivo.²

Se bolj zanimivo je seveda postalo, ko sem danes po cetrti uri voznje, ze speljevala z rocno, parkirala med nissanom in peugeotom ter natankala polen tank modremu golfu. Ampak to ni pojnt, pojnt je bil, da sem bila po vsem tem skupaj, vabjena k Njemu na palacinke. K Njemu in njej. Pricakala sta me napol v pizamah, napol oblecena, predvsem pa zelo zaspana. In bilo je…khm…zanimivo.³ 

Oba sta se obnasala popolnoma skulirano. Kot bi bili stari znanci, predvsem pa se pred mano niti priblizno nista jedla, lizala and stuff. Zakaj ne, ne vem, ampak mi je vsec tako kot je bilo. Pri vseh parih namrec cenim, da so obzirni v druzbi, do ostalih in tako, predvsem v manjsih druzbah, ko je lahko stavr precej neprijetna tretjemu. Ce pa sta to onadva, pa sploh. Situacija je bila torej obvladovana in ne prevec neprijetna. Ukvarjala sem se predvsem z njo, on pa predvsem z mano. No, pravzaprav samo vec, kot jaz z njim. Od zgeckanja, prenasanja po stanovanju in sedenju v narocju. Cisto brez problema. Bili sva kot dobri stari prijateljici in On mi je zabical, da je ne smem uciti, kako Ga oviti okoli prsta. In stari, to je bilo sele…khm…zanimivo. 

Potem sem odpeketala domov. In razsraufala bicikl. S pomocjo, seveda, ampak vazno da ga znam razstaviti. Bolj zanimivo ga bo najbrz sestavljati, ampak do takrat bo preteklo se veliko, veliko casa, saj ga je treba najprej odeti v monokromatske vzorcke. To bo najvrjetneje sele postalo zanimivo.

V garazi smo potem, kako zanimivo, nasli popolnoma nov bmx. Fajn fajn. In ko sem ravno divjala po dvoriscu, se je mimo pripeljal On in izjavil da potrebuje internet. Stvar je bila vec kot zanimiva, saj sem danes zjutraj, sedela pri njem in bila na internetu. Pa okej, naj mu bo. Cela familija ga je druzno skurcala, nam je bilo seveda zabavno, on se je najbrz pocutil ogrozenega, kaj jaz vem. Mislim pa da se kar domace pocuti pri nas, sploh pa, to ga bo samo okrepilo. Ce prezivi nas, bo prezivel vse.

Pa dneva se vedno ni bilo konec. Kje pa. Pozabila sem mu vrniti se dve knjigi. Za katere je bil seveda zgrozen, kako hitro sem ju prebrala. Makaroviceva o kadilcih je bila nora, tadruga pa le srednje zanimiva. Torej, ona je bila se vedno tam, On je bil se vedno tam. Ker je bil ravno po kosilu pa izredno dobre volje. In jutri greva po Njegove gojzarje, armaflex za njun rock otocec in bogve kaj se vse. V btc, kaj pa drugega. Milo milo me je prosil, saj ne da ne bi sla v vsakem primeru, amapk tako je bolj…hmm…zanimivo. 

In zanimivo bo tudi jutri. Jutri je i guess zadnji dan, ko se vidiva. Cez julij sva namrec vsak na svojih koncih, za avgust pa tudi noben od naju ne ve, kaj in kje in kako bo. No ja, ker barvam njegov bicikl, bova tako ali drugace prisiljena se videti vsaj septembra. Ljubezen pa je zdrzala ze vsaj dve poletji, zato tudi zdaj ne bi smelo biti vecjih problemov.

Zanimivi so vsi obcutki in misli, ki se pletejo po meni, medtem ko sem sama doma, medtem ko sem z Njim, ko imam Njegov neodgovorjen klic, ko z njima lezim na kavcu, ko Ga opazujem kako opazuje mene, ko snemam njegove zapestnice, ko si ga zelim, ko ga sovrazim, ko se voziva s poniji, ko sediva v tivoliju. 

Khm, zanimivo, pac. 

1. no okoli 10ih :-D [↩]
2. i guess? [↩]
3. i guess drugic [↩]

Neprespana sem. In zivcna. Ni mi vsec kar se dogaja okoli mene, sploh ne. 

Rojstni dan in mojih ne tako zelo pricakovanih 17. Z njim se, polni pricakovanja ukvarjajo in obremenjujejo vsi, razen mene. 

Ne praznujem. Nehala sem tam okoli leta 2002. Rojstni dnevi mi pomenijo bore malo in ne prinasajo mi nobenega uzitka. Nobenega. (No razen kupov denarja.)

Pa sem ze mislila, da bom pri rosnih 17ih odresena pregovarjanja okoli daril, praznovanj in prisiljenih nasmeskov. I was wrong so wrong. Damn.

O darilu zame smo se pogovarjali ze aprila?, ja najvrjetneje aprila. Takrat mi je bilo se zabavno, junij se mi je zdel se takoooooo dalec. No ampak je prisel. In v misijo Darilo je vkljucenih kar nekaj ljudi, za katere si pravzaprav ne zelim da bi bili. 

Oh, seveda cenim trud. V to, da mi bo darilo vsec, ne dvomim vec, konec koncev je bila moja mati psorednik, ona najbolj ve. In ja tudi veselim se ga ze. Zato ker ga tako skrbno skrivajo in ker bo baje oh tako zelo dobro, pa tudi zato, da bo stvar cimprej za mano.

Ko sem izrazila zeljo, da bi se na hitro dobili, mi dali darilo, cestitali in to, sem seveda v trenutku dobila mrzel tus. Da to pa ze ne, da bomo absolutno praznovali, da ga gremo pit blablablabla.

Nocem.

Bila sem preslisana in preglasena. Vsi komaj cakajo moj izraz, baje bo stvar tako kulj, da bom jokala od srece. A? Emm ne, ne jokam od srece, nikoli, se nisem in ne nameravam, jokam zaradi Njega, jokam ob E.T.-ju, od srece, od srece pa nikoli. Kot sem rekla, ne dvomim da se niso potrudili in da bo darilo fino, ampak pricakovanje, da bom skocla do stropa so pretirana.

Vem skoraj vse, ker so vsi tako navduseni, da informacije kar same letijo. Vse sem pogruntala, razen kaj to dejansko je. Zavedno sem se izogibala mamine spalnice, da ne bi slucajno naletela. 

In vsi ki so prispevali. Cisto napacni ljudje. Popolnoma. Ampak to se da spregledati, s tem se niti nisem obremenjevala. Do danes, ko bomo dejansko vsi skupaj na kupu.

Ne maram mesati prijateljev, se manj maram, da moje prijatelje mesajo drugi (prijatelji). Ampak sem si popolnoma sama kriva, ker se nisem uprla. Ker se preprosto nisem hotela, ker so vsi navduseni in polni pricakovanja in res so se trudili. Pa se tistega “nocem”, sploh niso jemali resno. No, saj sem rekla da me ne razumejo.

Skratka. Dve najboljsi prijateljici, prijateljicin bivsi, katerega se ni prebolela, kateri je pred njo ljubil mene in o njem pravzaprav ni vredno zgubljati besed in On. 

Celo noc nisem spala in precej slabo mi je. Kupila sem 17 steklenick Heinikena, mogoce se bo obneslo. Upam. Ne, pravzaprav se kar more.

In kdo bi bil moja resilna bilka. Pravzaprav bi bila to Njegova draga. Ni moja najljubsa in moji dragi organizatorki bi najvrjetneje pobralo, ko bi jo videle. Ena je ne prenese in ne razume, druga pa samo ne razume. Super druscina smo, kaj naj recem. Ampak se mi zdi, da bi ona lahko vso zadevo ublazila, pa cetudi tako, da se ne odlepi iz Njegovega narocja. 

Bomo videli, je rekel slepi. Bomo videli, pravim jaz. Piva je absolutno premalo, ampak nisem privrzenec, ne piva ne pijanih osebkov. In ko bom prejela vsa darila, prekleto dobra bodo mogla biti, da bodo ublazila sledece muke¹ bom na podlagi piva, odnosov, pogledov in sploh, povabila se resilno bilko. Ce se bo obneslo.

Poleg vsega travmiranja in povzrocanja tezav sami sebi, sem danes tudi opravila s solo. Za letos. Uspeh je absolutno predober. Ampak seveda sem vso stvar ublazila. Ocene imam za odlicen uspeh² ampak imam dve zakljuceni trojki, kar pa tvoj uspeh avtomatsko zniza na prav dobrega. Zakaj imam dve trojki? Ker sem zivela v prepricanju, da pac jaz, ki ze od sedmega razreda nisem odlicna, ne morem biti odlicna v drugem letniku in sem trojke preprosto ignorirala, zaradi lenobe. Zakaj bi spravljala na 4, ce sem itak prav dobra. No ja anyway, za konec solskega leta sem dobila bestek hihi, ki ga moram deliti s celo druzino. Zase sem zadrzala zapestnico. Slabe fotke. vem.

In rojstnodnevna zelja? Absolutno. Vec obeskov, kot dobim za zapestnico, bolj vas bom imela rada. Za najbljizjo meni poznano trgovino vem, da se nahaja v centru Celovca. Enjoy.

1. mati pravijo, da niso tako dobra :-S [↩]
2. :-O [↩]

Kaj moram, imam lastnost,¹ ki se je niti ne poskusam znebiti, ampak zivim z njo. Kljub temu da mi pobere veliko energije, prizadene kar nekaj ljudi, meni pravzaprav se ni skodovala. 

Navelicanost.

Preden se navelicam traja in traja in traja. Cas trajanja je seveda odvisen od osebe, katere se bom slej ko prej navelicala. Problem je, ko se svoji navelicanosti ne upiram vec in grem, brez vecjih pojasnil, brez kaksnih priprav, kar grem, cez noc. Ups ane.

Konkretnih razlogov seveda nimam. Sem cisto obicajna prasica. Preprosto mi clovek ne sede vec. Preprosto od njega nimam vec nobene koristi. Zdi se mi da v odnos vlagam samo se jaz, dolgocasim se, ne cutim potrebe po druzenju z doticno osebo, vsi skupni interesi zbledijo in ja ponavadi se pojavi nekdo bolj zanimiv. Kateri me bolj zanima pri katerem me ne moti da ne dobim pozornosti, saj ga sama postavim v ospredje etc. etc.

In ko pregorim, je prepozno. Prepozno za ukvarjanje z mano, prepozno za spremembe, ker mene ze vse mine, ker me je ze dolgo minevalo, pa sploh niste vedeli. Opazali ste samo, da sem bolj sitna, bolj odrezava in bolj zatirajoca. Niste pa opazili, da o sebi sploh ne govorim vec, da sploh ne veste kaj se trenutno dogaja v mojem zivljenju, da pravzaprav sploh nic ne veste, ker ste tako obremenjeni sami s sabo.

Clovek se mora ukvarjati z drugimi, da lahko spozna sebe.

Anyway. In potem pride sok in nihce ne ve kaj se je zgodilo, kaj so naredili narobe in kako bi to popravili. Too late honey i love being a bitch and no i can’t forgive. Preprosto se mi ne ljubi. Ko sem prijateljica sem dobra prijatejica. Ni mi tezko poslusati, ni mi tezko premlevati in analizirati vsega o tem ali o onem, ni mi tezko pomagati in v zameno ne zahtevam nic. Skoraj nic. Samo to, da ko je meni bed ne postane se tebi takoj bed in smo spet pri tebi.

In krivicno se mi zdi, da me imas za razvajeno in polno denarja. In bedno mi je, ko moram paziti vsako besedo, ko se pocutis ogrozeno od mene ali ko pizdis name in mi naprej meces, kako naj se ne oglasam, ker ze dve leti travmiram za Njim in me ti poslusas. 

Je pa se ena slabsa lastnost. Da sem ze popolnoma navelicana, pa se se vedno mucim in premlevam, kako bi to cimlepse izvedla. Ampak mislim da se ne da. Na koncu bom itak spet jaz vsega kriva.

Zato preprosto rabim pocitnice in zato bomo moj rojstni dan namesto 28. junija praznovali nekje februarja. Ker imam preprosto dosti. Ker lahko cez dan ali dva prestopim mejo, ki je pravzaprav nocem. Ker se s sosolkami in prijatelji in znanci odlicno razumem in bi se rada z njimi spet odlicno razumela naslednjega septembra, ampak mi bo to uspelo le, ce dobim zdaj svojo dozo miru in nove moci za celoletne klepete, debate in kavice. 

Ne pocutim se razumljeno in vem, da sem zato tudi sama kriva. 

1. slabo? [↩]

Staram se. Vceraj sem imela prvo uro voznje, no pravzaprav dve. In po prvi na poligonu, sem v drugi prevozila ze polovico Ljubljane. Speljala sem z rocno in prisla do 4te prestave, obrnila sem vzvratno na stransko ulico, prevozila omejitev, stala v prometu na celovski in pred zapornicami v crnucah, po poti spominov na vicu pa sem neizmerno pridno zavijala. In ja, seveda, je nekajkrat golf tudi crknil.

Ze kaksne sto let nisem bila v kinu. Spet se staram :-D. In ker avtobusa ni in ni hotelo biti in je do predstave bilo le se 15 minut sem se vsedla v taxi in se pustila dostavit pred kolosej. Fensi. Med potjo mi je taxist na L razlagal o nogometu, ampak jaz o nogometu nimam pojma. Zato sem pridno poslusala kako bodo igrali itaLijani in francozi in da je to ponovitev finaLa izpred dveh Let. No ja, nisem sla gledat fuzbala. Sla sem na sex and the city.

In bilo je kot sem pricakovala. Vec kot dve uri preoblacenja, premalo sexa, beden konec in popolnoma prevec Carrie. Ampak baje se da ob tem filmu tudi jokati. Kje, ne vem, me niti ne zanima. Ampak omara je bila res zakon. 

Definitivno pa filma pri nas ne bi smeli predvajati. Ali zaradi ljudi ki ne razumejo visoke mode, ali pa zaradi ljudi, ups, popravek, kokosi ki bodo o oblekah razpravljale se dolgo, se vmes postarale in se obnasale kot nasa 4 dekleta. No go. 

In zmagali so italijani. DDD. Sem se pozanimala pri svojem italijanskem ucitelju.  

Pride dan kot vcerajsnji, ko ugotovis, da se vedno cakas Nanj, da je se vedno vreden.In ko mislis da si zaljubljen v nekoga drugega in da on tako nima vec nicesar s tabo, pride dan kot je bil vcerajsnji in sprevidis, da te tudi on potrebuje, da tudi on caka in da prekleto dobro ve, kdaj ti more to pokazati da ne bi bilo slucajno prepozno.  

Ze tako je bil slab dan. In najin kratki sprehod se je sprevrgel v strogo prijateljskega, tako prijateljskega da se je zdelo kot da med nama nikoli nicesar ni bilo.  

sweetie, you had me

Vceraj, ze nekaj pred deseto, pa mi je tik ob usesu zazvonil telefon. Napol v spanju, sem se pretipala do njega in zajamrala tisti “ja”. Dan se je zacel presenetljivo obetajoce.

Let’s get these teen hearts beating faster

Komaj se primajem do njega in njegov velik nasmesek ze razkriva pestrost prihajajocega dneva. Pocasi se vraca tisti poznan obcutek. Ko sva samo jaz in On.

In case I lost my train of thought where was it that we last left off? Let’s pick up pick up

Imela sva trening. Kot je stvar poimenoval On. Trening nosenja skatel iz kleti, trening razpakiravanja in trening postavljanja stvari na svoje mesto, trening opremljanja sobe. Pravzaprav je bil trening in priprave na ta ista dejanja cez nekaj let v najini hisi. “Midva bova mela hiso?” 

Is it still me that makes you sweat?

Pravzaprav bova najprej imela star ameriski solski avtobus in bova sproti pobirala zanimive ljudi. Ampak nekje pod sirnim nebom bo tudi hisa. Hisa polna otrok. Otroci se mi ze zdaj smilijo ampak pustimo to za drugic.

Am I who you think about in bed?

In vate se prikradejo tako dobro poznani obcutki. Kateri so bili pozabljeni tako dolgo, predolgo. Njegova blizina. Njegova roka vodi mojo po racunalniski miski. In vse kar mi je treba narediti je iztegniti roke. In ze me ima v objemu. Medtem ko briseva prah po policah nad njegovo posteljo, in nanje postavljava vse mogoce predmete je zgeckanje seveda obvezno. In ko se zleknem ker ne morem vec, se zlekne cezme ali pa glavo prisloni na moj trebuh in poslusa bitje srca, ki bije, bije samo zato ker je tam on. Ozrem se proti steni in med crnobelimi kopijami svoje drage se v pomadnih barvah znajdem tudi jaz.

No no no, you know it will always just be me

Z mojimi sva potem odsla na kosilo. Njegov ljubi razmajan poni naju je oba pritrogal tja in nazaj.  Medtem ko mi je podaril 3 zapestnice, z narocilom da eno prav posebaj pazim sem postajala slabe volje. Tole pospravljanje sploh ni bilo tako simpl. Ko sva izpraznila se zadnjo skatlo, posesala, obesila vse postre, zamenjala ribi vodo in celo porasortirala cd-je sem bila na koncu. Prisel je cas za pocitek. Najine noge so se prepletle in oblezala sva pred televizijo. Medtem me je zmanjkalo. Tako napol, vedela sem, da lezim ob njem in vedela sem da me bo slej ko prej zbudil, tudi televizijo sem bezno slisala, a se z nicemer od teh stvari nisem pretirano ukvarjala.

I hope you didn’t expect to get all of the attention

Najprej sem zacutila mehek dotik ki se je je prek noge prebijal po celem telesu vse do tilnika. Dotik je zajel celo telo. Nezno se je dotaknil mojega nosu in nekaj rekel, a ga nisem slisala. Nisem hotela odpreti oci, preprosto sem se obrnila in odspala se nekaj kratkih minutk. Dokler me ni toplina njegovega telesa in njegov glas prisilila se zganiti. Od zadaj me je objel s celim telesom in mi nezno sepetal na uho da bova morala pocasi iti.Ampak nisva sla. Stisnil me je k sebi, tako kot me je stiskal, ko se ni bilo nje, in svojo dlan polozil v mojo tako kot ko se ni bilo nje…

we just were getting to the part where the shock sets in and the stomach acid finds a new way to make you get sick

Dolzen mi je bil se masazo. Zato me je iz kavca odnesel do postelje. Niti vstati mi ni bilo treba, iz kavca sem se samo zleknila na posteljo in mu prepustila svoj hrbet. Muzka se je razlezla po sobi, nezno mi je slekel majico, odprl modrc in vse je zadisalo po rozmarinu. In ko je koncal je modrc lepo zaprl, mi oblekel majico in se zleknil poleg mene.

and your heart is racing as your fingers touch your skin

Obozujem ga. Obozujem vse na njem. Vse o njem. Obozujem njegov dotik, obozujem vse obcutke ki jih vzbudi v meni. Obozujem solze zanj in nasmehe zanj. Obozujem njegove oci in njegove ustnice, obozujem njegove talente, obozujem ga ko je tabornik.   

Najprej sem cudezno prezivela svoje rojstvo. In potem sem namesto v nogah imela iglo zapiceno v glavo, ker so bile uboge majhne nozice tako prespikane. No ja, i survived.

In potem sem bila zdrava.

In sem bila se vedno zdrava.

In sem zdrava ostajala.

In sem zdrava se vedno. Samo hormoni me nekaj jebejo, baje. 

No in tako je v mojih poznih 16ih naneslo da sem odsla do ginekologa. Narobe ni bilo nic, nacelno, ampak naj mi bo, sem dobila napotnico k endokrinologu. Hormoni and stuff. Ne vem. Samoplacnisko sem cakala dober mesec in prejsnji teden odkorakala na polikliniko. In kaj so naredili, stehtali so me, pogledali visino in izmerili pritisk. Med mucnim cakanjem sem se psihicno pripravljala na doktorja, ker te med pregledom pregleda celo. Ampak mudel me ni pregledal. Pozanimal se je o druzinskih boleznih in to in ono in se odlocil da bi mogoce pretipal scitnico. In sem mislila da sem fertik. Ah kje, vseeno me je poslal na dajatve krvi. 

No in danes sem iz poli, kjer ni bilo sestre, ki bi mi kri vzela, sla na klinicnega. Ker se prvih 5ih dni zivljenja in vsega menjavanja krvi ne spomnim, s tem nimam nobenih problemov niti najmanjsega, bolj sem zivcna med merjenjem pritiska kot med iglami. Hvalabogu da sem zdrava in mi tega ni treba redno prakticirat. Sestra mi je nekajkrat prijazno zatrdila da ne bo bolelo in oh in sploh in jaz sem njej prav tako prijazno zatrjevala da ni panike, da naj samo zapici to iglo in to je to. Potem se je zacel cudoviti zdravniski tretma. Thanks god for modern technology. Bilo je namrec blazno dolgcas.

In medtem ko sem se ukvarjala s tetrisom, druga roka z iglo pa je mirno lezala ob meni, sem poslusala pogovor med sestro in gospodicno poleg mene. In kot je mati, ki je medtem sedela na kavi pricakovala, sem po dobre pol ure prisla ven - besna. Pa stari, kaj se grejo.

Ne morem vrjet. Gospodicna poleg mene, je namrec cisto nakljucno izvedela, da pravzaprav ugotavljajo prisotnost sladkorne.

Okej, saj vem, da so tudi ljudje neumni, ampak cakite mal, pa saj ti je zdravnik dolzen povedati za kaj se gre. In to tako da razumes. Stari sej mamo slovenscino tudi, sej poznamo tudi simpl besede. Ej ne vem. Saj tudi jaz ne vem, zakaj se pri meni v resnici gre, z veseljem bi vedela vse podrobnosti, ampak vec kot ocitno ni nic smrtno nevarnega ali kaj podobnega. Pa kaj pricakujejo, da bomo prisli z izdelano diagnozo in vse razumeli ali pa da itak ne vemo nic in da se ni vredno trudit. No ja, nekateri smo nekje vmes. In bomo tudi ostali.

Jaz sem sla na pregled zaradi oligoamenoreje. Slisi se grozno. Ampak jaz vem, da sem sla zato, ker mi je menstruacija, in tudi jaz se ne mislim mucit z vsemi drugimi izrazi, dam ireni prav, zaostajala. In ocitno je le bilo nekaj na tem, da so me poslali na pregled zaradi oligoamenoreje, ceprav zdaj na izvidu pise da ni prepricljivh znakov ampak da se bo to pokazalo z izvidi krvi. In jaz vem da nic ni in mi je ze malo zal da sem sploh sla.

Anyway. Arterijska hipertenazija¹ je v nasi druzini pogosta bolezen pa se kaksna druga ampak tiste so zapisane lepo po slovensko. Ob pregledu sem bila neprizadeta, evpnoicna whatever that means, sem brez edemov whatevr that means, brez strij, kar mi sploh ni jasno kako je to vedel, ce se mi ni bilo treba slect, TT je stabilna etc. etc. etc.

Mislim da bom kar zdrava ostala. Hauk.

1. visok pritisk [↩]

Me is back.

Thanks to: 

• pi.roman-u ki me je napotil k Mateju
• dragi mami ki je vsak sleherni dan objokovala usodo mojega bloga
• in vsem ostalim, ki z blogom itak nimate nic, se veste ne da obstaja

BREZ BLOGA MI ZIVETI NI