the proof is in the pudding

Sem razmisljala. Recimo nimiy vsak dan objavi fotko. Pa se marsikateri bloger ima vsakodnevno rubriko. Recimo posladek dneva. Pa se en kup je taksnih, samo ne morem vseh polinkati, niti ne prebiram vseh, po resnici povedano pa se mi ta trenutek ne da nobenega primera poiskati. 

No in sem razmisljala. O moji vsakodnevni rubriki. Sprva sem mislila, da bi pisala in prepisovala pesmice. A je stvar precej zakomplicirana, saj niti pisem niti berem ne vsak dan. Ampak poslusam.

In si mislim zakaj pa ne. Hkrati pa tudi zakaj pa. Brana nisem nekaj ful, poleg tega si je treba tudi za poslusanje vzeti cas in komadi se znajo tudi zavlecti. Poglavitno pa je, da komad, ki danes pase meni, ni nujno da bo danes pasal tudi vam, ali celo kadarkoli. Sicer je moja muzika precej pestra, poslusam prakticno vse kar ni pod castjo, sicer pa se pri meni komadi zbirajo predvsem po besedilih. Tako pac je, taksna pac sem. 

Zato sem se ob koncu tega posta odlocila da ne bom naredila vsakodnevne rubrike. Se najmanj pa rubrike s komadi. Ampak vcasih. Ko bo dan kot je taksen ali trenutek kot je ta, bom pa vseeno prilepila kaksen komad. Kar tako. Saj sebe vecinoma berem jaz. In poleg tega ob branju blogov pase tudi kaj poslusati. Tu se nas pa menda vecina strinja. Ali pac tudi ne.

I asked her to stay, but she wouldn’t listen
She left before I had the chance to say
Oh
The words that would mend 
The things that were broken
But now it’s far too late, she’s gone away
(ref)
Every night you cry yourself to sleep
Thinking: “Why does this happen to me?
Why does every moment have to be so hard?”
Hard to believe it
(ref)
It’s not over tonight
Just give me one more chance to make it right
I may not make it through the night
I won’t go home without you

The taste of her breath, I’ll never get over
The noises that she made kept me awake
Oh
The weight of the things that remained unspoken
Built up so much it crushed us everyday

(ref1)
(ref2)

Whoa, oh, oh, oh

Of all the things I felt but never really shown
Perhaps the worst is that I ever let you go
I should not ever let you go, oh oh oh

(ref2)

Whoa, oh, oh, oh

(ref2) 
And I won’t go home without you
And I won’t go home without you
I won’t go home without you

Danes sem pospravila predal. In nasla zmeckane sorte papircek. Nastjina pisava, Tvoj pogovor.

Tok te hocem. Tooooooooooooooooooook. Tok in se vec. 

Kar tako. Nekaj me je popadlo. Nekaj me tisci. Najraje bi odlaufala k tebi pozvonila in ti skocila v objem. Da me stisnes tako kot znas samo ti. Lahko bi te poklicala in bi ti povedala kaj mi lezi na dusi. Hvalabogu, da sem prelena, da bi posikala telefon. In cetudi bi telefon lezal poleg, se ga ne bi pritaknila. To so neke moje blodnje, ki jih se sama ne razumem. Hot coffee!

Dej pelji me v tivoli in me drzi za roko. Pejva na grad in se mejva rada. Dej pozab na njo, na vse ostale, pozabi na to da bo itak slej ko prej minilo, prepricaj me da se ti prepustim in jaz bom prepricala tebe, samo probajva, samo en dan. Saj en dan je dovolj. Dej no dej no dej no.

Martian child. Satellite dance.

Maybe you will always be 

Just a little out of reach 

Imam idejo o gumijastih skornjih. O kulj gumjastih skornjih. Ampak zimskih gumjastih skornjih. 

Za zajtrk sem pojedla se zadnjega Baci-ja. Dober je bil. Lesnik. Medtem sem ze izvajala domace branje. 

Veliko stvari je za naredit. Ne vem tocno kje naj se lotim. Pri tistem kar moram? Pri tistem kar hocem?

Ljudje smo… eh nima veze.

Ti si… mah.

On je… hja.

Ona je… huh.

…

Tvoje oci so siroko odprte. Tudi celjusti ti ne uspe obdrzati skupaj. Poslusas ko govorim in govorim, govorim kot navita.

Meni pogled uhaja na tvoj pulover. Na tisti pulover, ki me je grel lansko jesen in ki ga nisem smela prati. In vem zakaj ga nisem prala. 

Zdrznem se ob izrazu na tvojem obrazu ko izrazis presenecenje nad mojim  super pocutjem, velikem nasmeskom in lahkem koraku. Na kratko pripomnis, da se mi je ocitno ogromno dogajalo v dveh tednih kar se nisva videla. Presenetljiva pripomba. Naj bi to kaj pomenilo?

Pravzaprav se mi v zadnjih dveh tednih kar se nisva videla ni dogajalo nic posebnega. Problem je bil v 10 minut stlaciti pretekle in prihodnje dogodke. 

Odhajam v Amsterdam. Brez tebe. Zakaj si zazelis kartico mi ni cisto jasno. S tem Amsterdamom sem te vec kot ocitno omamila. A si zelis it? A mislis da bi bilo tam kaj drugace?

Skregala sta se. Vem. Naredila je popravca. Vem. Ne sprasuj kako vem. Vem, kristalno mi je jasno. Ampak me ne zanima ves. Pravzaprav mi dol visi. Naspidirana sem in ona ni v dometu mojega zanimanja. Se tebe sem potisnila bolj na rob. Vseeno ti tega ne povem, ker vem da bo vse drugace ko se bova poslovila in bom odsla spat.

Vem da si me hotel videti. Nekaj je bilo. Ponosna sem nase, ker se ti nisem pustila, ker nisi vplival na mojo dobro voljo. No vsaj v tistih konkretnih 10ih minutah. Takrat vidis da tudi jaz zivim. Brez tebe. Mislim da ti bo enkrat zelo zal. Ja. Ti bo.

Danes imam obute ta sexi intimissimi gatke. Pa ta hudo majco z diamantki. 

Mimogrede sem v Skalci odkrila kakav pod skalco. Kavni liker, kakav in kup smetane. MMM.

Oh in da slucajno ne pozabim. Javila sem se matematiko. In dobila pet. Itak.

Fotografi so nas ignorirali. Me pa njih. Pha.

Avtobus je bil poln. 

Kaj ce bi imeli dan brez davkov.

Aja, pa se Jana sem srecala. Me je zelo lepo objel, ozmerjal za piflarko, zaslisal in nadaljeval pot. 

Nepomembnosti pac.

Jesenski dan. Topel jesenski dan. Grejem se pri nekom. In mi je všeč. Zelo všeč. Ker, ne vem. Ker pač. Ker se dotikam tega nekoga. Ker se tudi on mene dotika. Ker se zadnje čase precej zajebavava na račun majhnih sexi neumnosti. O scenah brez kopalk. In o ščemenju. Pa o tem od koga je kdo. Pripravljamo se tudi na maturanca, kar se zgodi tam ostane tam. “Popraskaj me tam” “U sexi” Noga se mi bo začela trest” “Ja ja men je tut zdej toplo postal” Sedim mu med nogami. Jasno? Ko zazvoni in je odmora nepreklicno konec, me stisne, tako da se komaj izvijem izmed njegovih nog in odkorakam na španščino. Doda še nekaj opazk. In vsak pristane v svojem razredu.

v ušesa mi udarja surov rock
solo kitara samo zame
njegova trzalica že igra po mojih žilah
pogled
in ve da sem njegova 

V prepričanju, da je ponedeljek ali torek, morda pa tudi sreda, četrtek ali petek me je pognalo iz postelje. V vsej vnemi, zakaj za vraga nimam navite budilke, je telefon padel 2 metra globoko, jaz pa sem se spomnila da je vikend. Ouje. 

Bilo je še zgodaj. Za mislijo da je sobota in da bi se morda zvalila na drugi bok in še malo zaspala, sem pomislila na nove čevlje. Ki so mi preveliki. Ouje. 

Torej sem zamorjeno lovila še zadnje zaspančke. Potem je začel tuliti pes in na njega moja mati. In maček je nekaj plezal po omarah. Kar naenkrat pa še tamala. Najraje bi tulila. Najhuje je da zjutraj res dobro slišim, samo zjutraj. In ravno zjutraj si ona nabija rebelde prek ipoda¹ in potem gre in si hladnokrvno prižge televizijo. Na glas. Ouje. 

Jaz sem pravzaprav vseskozi v glavi pisala post. Ampak mi srce ni dalo vstati iz tople postelje.
Preklinjam h&m fake svilene pižame. Če me ne zebe v ledveni del, se mi pa še kakšen od zadnjih treh gumbov ki so ostali, odpre. Pogled na moje joške je veličasten. Kao.

In zdaj so tu spet zoprni dnevi. Pa ravno sem se enih rešila. đizs krajst. In bom spet jaz vsega kriva. Tako kot sem kriva ker je včeraj moji mami požrlo mojo bančno kartico. Jaz sem kriva, ker sm dala napačno pin in ko sta se spomnili da bi preverili če je prava in sem jima dala pravo, sta seveda že tretjic vtipkale napačno. Talenti. Kriva sem bila pa jaz. In moj zoprn glas. Do stropa pač nisem skakala ko sem izvedela. Potem naj bi gledala še tamaline nove pridobitve. Jap, ziher. 

Da ne govorim sploh o novih čevljih. Ali pa o sošolkinem blogu. Jap, dala si bom duška in popljuvala. Ali pač ne. Iz golega dolgčasa sem včeraj šla malo prečekirat in zagledam zgodbico o sebi, pravzaprav o mojem imenu, zraven seveda moje točno ime (celo prav napisano) in me je kar dvignilno.
Zgodbica govori o prof. za slovenščino ki si je želela otroka poimenovati takointako potem pa je nekoč nek prijatelj pripeljal neko ščene, popolnoma zanemarjeno in oh in sploh s takšnimintakšnim imenom In moje ime je to in to. Blazno smešn. Res.
Ampak lahko verjamete da je moje ime zakon. Bolj kot si lahko kakšna ana, kaja in urša sploh predstavljajo. Pha. [dvigne nos in hladnokrvno zapusti stavbo]

Mislim da bom jokala. Pa sploh še nisem omenila svojih odnosov do soljudi in svojih občutkov do soljudi. Damn. Mogoče bom jokala cel dan.

1. jap slisala sem skozi njene slusalke [↩]